![]()
(01:00:24) V drugem delu pogovornega večera Mit lepote prisluhnite odgovorom na to, kako se spopasti s strahom pred izgubo fizične lepote, s strahom pred staranjem. Pomeni želja po fizični lepoti v resnici željo po zdravju? Koliko pozornosti posvečamo prvemu vtisu in vizualni podobi? Kako doseči uravnotežen občutek lastne vrednosti?
Živahna debata je nanesla tudi na t.i. 'anti-ageing' oziroma upočasnjevanje staranja. Gre za pravilno prehrano, gibanje, skrb za to, da ostajamo 'fit' ali za skomercializirani del medicine? Dr. Fabjan, specialist plastične kirurgije, razlaga, da danes pri njih opravljajo liposukcijo le strankam, ki tudi same aktivno skrbijo za zdravje.
Ključni problem ostaja vprašanje, ali je posameznik svoboden človek ali pa žrtev svojega izgleda? Mediji nosijo levji delež odgovornosti za to, da se ustvarja ter ohranja kult lepote in suženjstvo lastnemu fizičnemu izgledu, meni dr. Zadel. Kaj lahko storimo sami? Nina Leskovar pravi, da gre za preklop v mišljenju vsakega med nami. To je prvi korak, ki ga lahko naredimo za spremembo v svetu. Da razširimo pogled na lepoto, ki se ne omejuje le na mladosten videz.
Komentarji (1)
RSS komentarjev...
Dobil sem tudi veliko potrditev lastnega razmisljanja in delovanja, kar me je veselilo. Dejansko me je ob poslusanju mag. Violte Bulc in mag. Sonje Klopcic, veckrat obdajal zadovoljni nasmesek. Verjetno plod zadovoljstva vsklajenosti z lastnim razmisljanjem in deloma delovanjem, in pa mislim da predvsem obcutkov, ko ves, da je necemu pac tako.
Del pogovora v prvem delu omizja, ko govori o zenski energiji, se mi zdi vspodbuden; da v podjetjih primankuje zenskih energij. Hvala za potrditev!
Menim, da se zaradi razlicnih okoliscin ljudje dosti premalo pogovarjajo med seboj. S tem mislim, ne zgolj pogovarjanja o delu. Preprosto, posameznik ali skupina ljudi najde skupni cilj, katerega pot do prakticiranja pokaze dejanskost zrelosti v odnosu do samega sebe in okolja. Izzivi. Zdi se, da vec kot je etike, vec je izzivov. Zato je komuniciranje potrebno, v kolikor je volja razresevati sprotne konflikte. Ce slednje ni, ker je bodisi bolj pomemben predvsem cilj, pot ni nujno prijetna. Namera se zdi nad mnogocem; zavest posameznika pa nicna v primerjavi prioritete dviga splosne zavesti.







