Studio 12 - Čas za drugo perspektivo

(25:00) Vrednote so temelj vsake družbe. Vedno pogosteje pa lahko zaznavamo da določene vrednote, kot so ljubezen skrb za sočloveka, služenje višjemu namenu tonejo v pozabo. Namesto njih v ospredje stopajo želja po moči, finančnem blagostanju in osebnemu uspehu. Kaj se dogaja z našimi vrednotami? Nas delajo zadovoljne, srečne in izpolnjene? Sociologinja Manca Košir je predstavila svoj pogled na vrednote in na tisto, kar ji je res vredno. [več] [manj]

( 17:48) Za doseganje zastavljenih ciljev razvoja učinkovite trajnostne energetske politike Evropske unije 20-20-20, so tudi smernice razvoja v okviru podjetništva, razvoja industrije in trajnostnega gradbeništva. Tako ima generalni direktorat za industrijo in podjetništvo, ki pokriva tudi gradbeništvo, za cilj, poiskati tiste panoge oz. dejavnosti znotraj panog, ki so lahko v globalnem merilu konkurenčne, kar trajnostno gradbeništvo tudi je. Na inštitutu Jožef Štefan v sodelovanju z drugimi partnerji že pripravljajo strokovne podlage za nacionalni energetski program, ki temelji na vrsti predhodnih analiz, ki temeljijo na modelskih izračunih. Tako bo potrebo vrsta izvedbenih instrumentov energetske politike s povezovanjem vseh akterjev, kamor naj bi bili vključeni tudi energetska učinkovitost in obnovljivi viri v javnem sektorju. Novost so tudi nove energijske nalepke, ki niso več označene kot gospodinjski aparati, ampak se imenujejo naprave ki so povezane z energijo, kar vključuje avtomobilske pnevmatike in okna, ki lahko vplivajo na porabo energije. [več] [manj]

(20:00) V javnosti krožijo številne površne ocene o razliki med ceno ekoloških in konvencionalnih živil, npr. da so prva štirikrat dražja od drugih. Zdaj pa imamo na voljo prve zanesljivejše rezultate podrobne primerjalne analize. Poleg omenjenega so primerjali tudi cene ekoživil glede na distribucijski kanal: kakšna je torej razlika v ceni določenega ekoživila, če ga kupimo na ekološki tržnici, v specializirani eko trgovini, v supermarketu ali v diskontu? Zagotovo zanimivo za vsakogar, ki kupuje ekoživila. Rezultate primerjalne analize cen ekoživil na slovenskem trgu je podala Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj. [več] [manj]

(2:20) Vabljeni na 3. posvet: Kmetijstvo in gozdarstvo Termin in lokacija: 25. avgusta 2010 med 14.30 in 17. uro v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Tema: Kmetijstvo je eden od sektorjev, ki bodo najbolj trpeli zaradi posledic podnebnih sprememb. V katero smer naj se razvija, da bo zadoščeno ciljem zmanjševanja emisij, oživljanja podeželja in ustvarjanja konkurenčnosti? Kakšen je pomen prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu? Kakšen zaklad predstavljajo naši gozdovi? Vse informacije o projektu, načrtovanih dogodkih ter odprtih razpravah najdete na spletni strani www.slovenija-co2.si. Vabljeni k aktivnemu sodelovanju in sooblikovanju politik in ukrepov, ki bodo oblikovali odgovore Slovenije na gospodarske, podnebne in razvojne izzive. [več] [manj]

(30:30) You're about to see the ballet Le Sylphides or also known as Chopiniana. This version was staged by Evelyn Téri after Mikhail Fokin and danced by the ballet students of the Conservatoire for Music and Ballet in Ljubljana. Let get to know a bit more about this particular ballet. Les Sylphides is a short, non-narrative ballet blanc. Its original choreography was by Mikhail Fokin , with music by Frédéric Chopin orchestrated by Alexander Glazunov. Glazunov had already set some of the music in 1892 as a purely orchestral suite, under the title Chopiniana, Op. 46. In that form it was introduced to the public in December 1893, conducted by Nikolai Rimsky-Korsakov. The ballet, often described as a "romantic reverie", was at that time indeed the first ballet ever to be simply that. Les Sylphides has no plot, but instead consists of many white-clad sylphs dancing in the moonlight with the poet or young man. Les Sylphides is often mistaken for La Sylphide, which is a different ballet with a different story choreographed by August Bournonville. Identifying the premiere of the fuller ballet poses a challenge. One might say that it premiered in 1907 at the Maryinsky Theatre in St. Petersburg as Rêverie Romantique: Ballet sur la musique de Chopin. However, this also formed the basis of a ballet, Chopiniana, which took different forms, even in Fokin's hands. As Les Sylphides, what we consider the work was premiered by Sergei Diaghilev's Ballets Russes on 2 June 1909 at Théâtre du Châtelet, Paris. The Diaghilev premiere is the most famous, as its soloists were Tamara Karsavina, Vaslav Nijinsky (as the poet, dreamer, or young man), Anna Pavlova, and Alexandra Baldina. With this particular ballet, Fokin wanted to set different ideals that were popular in ballet at the time (and also today). He wanted the ballet to be more than just a display of a immaculate technique, physical expression of strength, muscular power and acrobaticism. He wanted it to be interpreted with a sense of pureness and richness of the inner expression of the soul. You are kindly invited to watch the whole ballet and enjoy its' miraculously gentle beauty … [več] [manj]

(35:00) Ljudje rojeni v znamenju Leva so optimistični, odprti, velikodušni, polni energije ... kadar se ne morejo izraziti postanejo egocentristični, sebični, dikratorski. Obdobje ki ga prinaša letošnje obdobje Leva bo eno najzahtevnejših v tem letu...

(10:00) Nesmiselno se je bati preživljanja časa v naravi, zato ker nas lahko piči žuželka ali opeče sonce. Bolj smiselno je biti pozoren, kam stopiš, ko hodiš bos po travi in se naužiti sonca na varen način. Če pa že pride do težav, kot so piki, rane ali sončne opekline, je ravno narava tista, ki nam nudi prvo pomoč. Nekatere rešitve so zares takoj pri roki, kot npr. z vodo zmešana prst ali list trpotca, ki pomiri kožo takoj po piku žuželke. Domačih rešitev, starih in novih, od blizu in od daleč, je še mnogo, zato le pokukajte v Knjigo! [več] [manj]

(1:10:30) Z navdušenjem vam lahko predstavimo pričujočo oddajo, pogovor s slovenskim violinistom in profesorjem svetovnega kova prof. Igorjem Ozimom. Kot izjemen pedagog in svetovljan z življenjskimi izkušnjami in obsežno odrsko ter pedagoško prakso v pogovoru odprto govori o svojih pedagoških spoznanjih, delu in odnosih s študenti, ki prihajajo k njemu z vseh celin. Poudarja tudi, da ne poučuje le velikih talentov, ampak ga enako navdušuje tudi opazen napredek pri manj sposobnih, vendar delovnih, inteligentnih in zagnanih mladih glasbenikih. Posebej še izpostavlja pomembnost splošne izobrazbe in razgledanosti ter obvladovanje glasbenih strokovnih predmetov pri študentih. Pogovor smo posneli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer se je ob tej priložnosti odvilo tudi tekmovanje za mlade slovenske violiniste do 15 let, poimenovano po ravno tako izrednem profesorju Leonu Pfeiferju in »očetu slovenske violinske pedagogije«, kot ga je poimenoval naš eminentni gost prof. Igor Ozim in pri katerem je prve korake v svet glasbe naredil tudi sam. In še nekaj besed o prof. Ozimu: Bil je prvi iz bivše države Jugoslavije, ki mu je uspelo pridobiti štipendijo s strani British Council, kar mu je omogočilo nadaljni študij v Londonu pri A. Sammonsu in M. Rostalu, ki je bil njegov mentor tudi kasneje ko je diplomiral na Royal College of Music leta 1951. Njegova bleščeča glasbena pot ga je vodila, tako rekoč, po vsem svetu. Njegov obsežni repertoar obsega preko 70 koncertov za violino in orkester (J. S. Bach, G. Tartini, N. Paganini, W. A. Mozart. L. v. Beethoven, J. Brahms, F. Mendelssohn-Bartholdy, P. I. Chaikovski, B. Bartok, A. Berg, K. Szymanowsky, U. Krek/Inventiones ferales, N. Devčić, P. Merku, P. Ramovš, ....) veliko drugih violinskih solov in komornih del, ki se raztezajo od baročnih del pa vse do danes. V duetu je celih 25 let igral skupaj z še enim velikim imenom slovenske glasbe pianistom Marjanom Lipovškom. (Spominski koncert ob njegovi 100. obletnici rojstva je ravno tako objavljen na našem portalu Studia 12) Posnel je bilo veliko zgoščenk tako v Evropi kot Ameriki. Svetovno znan pa ni le kot izreden violinist, marveč tudi kot zelo priljubljen in iskan profesor, ki vse do danes poučuje na Dunaju, v Londonu, New Yorku, Chicagu, Los Angelesu, Hong Kongu, Tokyu in v Australiji … ter tudi Sloveniji, kjer je vzgojil nekatere izjemne slovenske violiniste. Na naši najvišji glasbeni ustanovi poučujejo kar štirje Ozimovi diplomanti: Primož Novšak, Volodja Balžalorsky, Monika Skalar in Gorjan Košuta; njegov diplomant je tudi koncertni mojster orkestra Slovenske filharmonije, Miran Kolbl. Izmed bogate zbirke premnogih mednarodnih nagrad in naslovov je najpomembnejša ravno nagrada Prešernove Fondacije (1957) in nagrada, ki jo je prejel ob 300. obletnici Slovenske Filharmonije leta 2002. Vljudno torej vabljeni k ogledu tega enkratnega pogovora, ki ga vodi violinist in prof. Tomaž Lorenz, sicer tudi Ozimov učenec in ustanovitelj Pfeiferjevega tekmovanja za mlade violiniste. Uživajte … [več] [manj]