(1:24:03) Posnetek okoljske diplome in razprave o konceptu ekološke države (na temelju teorije pravičnosti Johna Rawlsa). Ideja zelene države temelji na konceptu pravičnosti in poštenosti do prihodnjih generacij, s katerim je mogoče utemeljiti ukrepe za zaščito okolja. Trajnostni razvoj je tako posledica in rezultat načel pravičnosti. V razpravo se je aktivno vključilo tudi občinstvo z refleksijo aktualnih okoljevarstvenih vprašanj, dilem in izzivov s katerimi se v Slovenji soočamo. Gostje razprave: Dejan Savić, Dr. Senko Pličanič, Dr. Luka Omladič.
Sorodne vsebine:
Shrani med zaznamke
Objavi na
Posreduj prijatelju
Število prikazov: 2950
Komentarji (2)
RSS komentarjev...
Spoštovani,
najprej bi rada pohvalila zelo dober prispevek. Moj komentar na to, da je današnji družbi, (vsaj nekaterim posameznikom) vseeno, koliko bo odpadnih snovi v zraku za generacije 200 let za nami je sledeč: vsi odpadki bi morali biti razgradljivi v tej življenski dobi torej 100 let ali pa čim bližje temu. Kar se tiče izdaje gradbenega dovoljenja, bi moralo biti določeno koliko odpadnih snovi je lahko glede na kvadratni meter. Ni dovolj, da se za te odpadne snovi samo denarno plačuje, ampak bi se moralo istočasno te odpadne snovi že razgrajevati, reciklirati oz. v primeru zraka obnoviti.
In še zadnja misel ... dandanes družba strmi k uporabi vedno novih izdelkov, ki jih kupimo v trgovinah. Če imaš kaj starega izpadeš revež. Menim, da se morala spremeniti mentaliteta potrošnika, saj bo drugače vedno več odpadkov, recikliranih oz že uporabljenih stvari pa ne bo noben maral. Naj omenim, da gre veliko energije tudi za reciklažo.
In tudi politika poslovanja nekaterih trgovin, restavracij, ki usmerja potrošnika k temu, da kupi plastenko vode, namesto da bi si tekočo pitno vodo lahko brezplačno natočil oz jo pil izpod pipe, vodnjaka (npr. Interspar, moraš iti pit vodo na wc-ju, pri blagajnih pa si čisto dehidriran in te tam čaka le v plastenkah zaprte voda). To zadnje se mi zdi sporno. Politika poslovanja bi se morala nagibat k temu, da je podjetje ekološko ozaveščeno.
Tako ali tako imamo danes skoraj že vsi te plastične plastenke v torbah ali pa doma shranjene. Vedno si shranim plastenko, da mi ni potrebno kupovati nove in si vanjo doma natočim vodo ali pa sok preden grem od doma.
Naj omenim, da na mladih svet stoji in bi morali dati več posluha mladim.
Hvala in lepo pozdravljeni,
Maja Najdič
najprej bi rada pohvalila zelo dober prispevek. Moj komentar na to, da je današnji družbi, (vsaj nekaterim posameznikom) vseeno, koliko bo odpadnih snovi v zraku za generacije 200 let za nami je sledeč: vsi odpadki bi morali biti razgradljivi v tej življenski dobi torej 100 let ali pa čim bližje temu. Kar se tiče izdaje gradbenega dovoljenja, bi moralo biti določeno koliko odpadnih snovi je lahko glede na kvadratni meter. Ni dovolj, da se za te odpadne snovi samo denarno plačuje, ampak bi se moralo istočasno te odpadne snovi že razgrajevati, reciklirati oz. v primeru zraka obnoviti.
In še zadnja misel ... dandanes družba strmi k uporabi vedno novih izdelkov, ki jih kupimo v trgovinah. Če imaš kaj starega izpadeš revež. Menim, da se morala spremeniti mentaliteta potrošnika, saj bo drugače vedno več odpadkov, recikliranih oz že uporabljenih stvari pa ne bo noben maral. Naj omenim, da gre veliko energije tudi za reciklažo.
In tudi politika poslovanja nekaterih trgovin, restavracij, ki usmerja potrošnika k temu, da kupi plastenko vode, namesto da bi si tekočo pitno vodo lahko brezplačno natočil oz jo pil izpod pipe, vodnjaka (npr. Interspar, moraš iti pit vodo na wc-ju, pri blagajnih pa si čisto dehidriran in te tam čaka le v plastenkah zaprte voda). To zadnje se mi zdi sporno. Politika poslovanja bi se morala nagibat k temu, da je podjetje ekološko ozaveščeno.
Tako ali tako imamo danes skoraj že vsi te plastične plastenke v torbah ali pa doma shranjene. Vedno si shranim plastenko, da mi ni potrebno kupovati nove in si vanjo doma natočim vodo ali pa sok preden grem od doma.
Naj omenim, da na mladih svet stoji in bi morali dati več posluha mladim.
Hvala in lepo pozdravljeni,
Maja Najdič
,
10. January 2011
-
- +0
-
-
